Zgradba raziskovalne naloge

 

Zgradba raziskovalnega poročila je standardizirana in jo je potrebno upoštevati:

  1. NASLOV natančno označi bistveno vsebino. Lahko je dolg največ dve vrstici ali 140 znakov. Dodamo mu lahko še podnaslov.
  2. AVTOR je naveden s polnim priimkom in imenom. Če je avtorjev več, se navajajo v zaporedju, glede na njihovo aktivnost. Abecedno zaporedje priimkov ni dobra rešitev.
  3. IZVLEČEK/POVZETEK na kratko prikazuje bistvene podatke iz naloge. Vsebuje namen naloge, hipoteze, metode metode dela ter rezultate raziskave. Izvleček je omejen na 200 besed. Pišemo ga v celih stavkih v tretji osebi. Dovoljen je trpnik. Izvleček prevedemo v enega izmed svetovnih jezikov.
  4. KAZALO VSEBINE navaja naslove in podnaslove poglavij z označenimi stranmi.
  5. UVOD zbudi bralčevo zanimanje in ga hkrati pripravi, da bo poročilo razumel, četudi ni specialist za določeno strokovno področje. V uvodu povemo, kaj je o problemu danes znanega in kaj je še “odprto”. Pri tem se sklicujemo na najpomembnejšo literaturo s tovrstnega področja, ki jo citiramo. Uvodu lahko sledi (ali pa je v njegovem okviru) tudi
  6. TEORETIČNI DEL, ki naj ne obsega več kot polovice celotnega dokumenta. Vsebinsko se “naslanja” na bistvo problema. Uvod in/ali teoretični del naj bo pisan v obliki lijaka, od širšega, bolj znanega, k manj znanemu. Obvezno se mora končati z natančno oblikovanim vprašanjem/problemom, na katerega naj raziskava odgovori. Tu navedemo tudi hipotezo (domnevo, nedokazano verjetno trditev) oziroma namen naloge.
  7. METODE DELA: V tem poglavju bralcu povemo, kaj in kako smo napravili, da bi odgovorili na vprašanje, zastavljeno v uvodu. To poglavje pišemo največkrat v pretekliku.
  8. REZULTATI: Poglavje je namenjeno podrobni razpravi o rezultatih raziskave – navedemo ugotovitve, do katerih smo prišli v raziskavi. Rezultate prikazujemo v obliki besedila, slik, tabel, grafikonov, tematskih zemljevidov ipd. Tudi grafikoni, tabele, fotografije ipd. morajo biti oštevilčeni ter opremljeni z naslovom, legendo in navedbo avtorja ali vira. 
  9. ZAKLJUČEK: vsebuje končno oceno raziskovalca in je nekakšen pregled rezultatov v celoti, pregled pravilnosti hipotez, ustreznosti metod ter predlogov za nadaljnje raziskovanje.
  10. VIRI IN LITERATURA: vse vire (neobdelane informacije) in vso literaturo (“obdelane vire”) je potrebno navajati. Navajamo priimek in ime avtorja, letnico izdaje dela, naslov, založnika in kraj izdaje. Citirana dela uredimo po abecedi priimkov avtorjev. Med tekstom citiramo literaturo tako, da na koncu (od)stavka v oklepaj napišemo priimek avtorja in letnico izdaje  (npr.: Mosbruker, 2009), v primeru dobesednih navedkov pa še “navednice in stran v literaturi” (npr.: Mosbruker, 2009, str. 15). Vire lahko navajamo tudi kot oštevilčeno opombo, seznam opomb pa je naveden sproti na dnu vsake strani dokumenta. Na koncu poročila pa literaturo/vire citiramo v celoti. Elektronske vire navajmo podobno, dopišemo pa celoten URL naslov (http://www.a…..) in datum zajema podatkov.

 

Npr.:

Mosbruker Mojmir. Priprava šmorna. Mladinska knjiga. Celje, 2009.

Mosbruker, M. (2009). Priprava šmorna. Celje: Mladinska knjiga.

Mosbruker, M. Priprava šmorna. Povzeto na Medmrežju http://www.facka.si/heureka/ opomnik.htm, dne 11.1.2011